Grmeči slapovi

Luciane se je s svojim klanom ranokar prikazala na tem mestu na katerem je zdaj. Želela je nekaj popiti. Vzela je svojo vodo in pila, ko se je odžejala je stekla in vprašala mamo ali se lahko okopa v reki. Po tisočerih obljubah da bo pazila ji je mama vndarle dovolila. Luciane se je slekla in skočila v vodo. Potopila se je. Ko je splavala na površje je zadihala in se nasmehnila. Počutila se je popolno. Grmeči slapovi, hladna voda, njen klan... Le kaj bi lahko bilo narobe? Na srečo ni bilo nič narobe in Luciane je otacala iz vode in se oblekla. Zdaj je bila spet polna moči. Poiskala je kamen in ga vrgla v vodo in počakala če ji je uspelo vreči rako da je prišel spet ven. Uspelo ji je in pobrala je še enega in to počela tako dolgo dokler se niso vsi spočili. Takrat je stekla v gozd. Najraje se je zadrževala pri svečnici in volku. Tudi sama si je lase povezala s preprostimi trakovi in jih pustila da so padali po htbtu tako kot tudi druga dekleta.

(( am ej sam tko, nimajo ravno volkov, mislim si jih ne lastijo. Volkovi so zaščitniki, živali ki jih častijo...če že imajo volka, je ta tam po svoji volji in ga kličejo brat pa tko..))